Disk in obroč platišča sta bila modelirana ločeno. Za osnovo so bil uporabljen volumski model (Solid model), ki se je izkazal za najprimernejšega, ker z njim lahko definiramo volumen, ploskve, ki omejujejo volumen in robove telesa. V danem primeru so bili uporabljeni robovi modeliranih teles, kot osnova za izdelavo žicnih modelov diska in obroča. S pomočjo žičnih modelov so bile definirana mrežna polja (Mesh areas).
Na slikah (
) in () sta prikazana
profila, ki sta bila uporabljena za izdelavo realnega modela
platišča namenjenega predtsavitvi. Volumska modela diska in obroča
sta bila dobljena z rotacijo obeh profilov za 
. Luknje za
vijake, okrasne luknje in luknje za centrirne čepe so bile izdelane
s pomočjo orodja na sliki (). Zagornja dva profila
sta služila za izdelavo profilov na slikah () in
().
Z rotacijo obeh profilov sta bili izdelani rotacijski telesi, ki sta bili nato vtisjeni vsako v svoj kvader.
S tem sta bili dobljeni orodji za izdelavo diska in obroča. Orodji
sta prikazani na slikah () in ().
V orodje za izdelavo diska je bilo vtisjeno še orodje na sliki
() s čimer so bile izdelane ustrezne izvrtine ter
orodje na sliki () za izdelavo izboklin na mestih
vijakov.
