V tem poglavju bo prikazan uporabljen pristop modeliranja platišča. Pomen in uporaba posameznih ukazov IDEAS-a ni opisana, ker to najdemo v ustrezni literaturi.
Platišče je bilo mrežno s kvaditeralnimi tankostenskimi
lupinskimi elementi. Uporablno je bilo mapirno mreženje, ki zahteva,
da je mrežno polje definirano s tremi ali štirimi krivuljami.
Potem, ko predpišemo število končnih elementov na vsaki krivulja,
lahko generiramo končne elemente, pri čemer program
krivulje parametrizira. S tem se dobi enakomernejša in
predvidljivejša mreža, kakor pri prostem mreženju, kjer je
možnost kontrole oblike mreže, s strani uporabnika, manjša.
Zaradi simetrije geometrije in obremenitve je bila modelirana zamo
polovica platišča, pri čemer je bil upoštevano ustresno podprtje
sa simetrične konstrukcije
Pri izdelavi platišča je disk vtisjen v obroč. Oba dela sta
zvarjena s štirimi kolutnimi vari dolžine 
. V modelu je
bil predpostavljen tesen spoj. Mesto dotika obroča in diska pa je
bilo modelirano, kot pločevina debeline enaki vsoti debelin
pločevine diska in obroča.